V strokovnih in laični javnosti poteka razprava o Predlogu zakona za psihoterapevtsko in klinično psihoterapevtsko dejavnost. Strokovni svet EZPPS pojasnjuje nekatere vidike zakona, ki so morda manj jasni oz. se lahko razlagajo na več načinov. Izpostavljamo, da pozdravljamo aktivnosti Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zdravje RS v smeri sprejemanja zakona o psihoterapiji.
Menimo, da predlog zakona:
- Ureja psihoterapijo kot samostojni poklic;
- Daje podlago za možnost sistematizacije delovnega mesta psihoterapevt v vseh sektorjih;
- Omogoča, da bodo psihoterapevti lahko delovali v interdisciplinarnih timih – s psihologi, kliničnimi psihologi, psihiatri in drugimi obstoječimi poklici;
- Omogoča, da psihoterapevt v zdravstvenem sektorju deluje kot zdravstveni sodelavec, klinični psihoterapevt pa kot zdravstveni delavec;
- Omogoča, da psihoterapevt v zdravstvenem sektorju lahko deluje kot zdravstveni sodelavec, klinični psihoterapevt pa kot zdravstveni delavec. Hkrati pa je pot do poklica kliničnega psihoterapevta odprta tudi za tiste, ki dosežejo standarde za psihoterapevta (ni rezervirano samo za klinične psihologe, zdravnike specialiste), poleg opravljanja strokovnega izpita za zdravstvene sodelavce in delavce (kot vsi, ki že delujejo v javnem zdravstvenem sistemu);
- Postavlja standarde izobraževanja in usposabljanja za pridobitev licence za psihoterapevta, kar bo razmejilo šarlatanstvo od strokovne in znanstvene psihoterapevtske dejavnosti;
- Določa standarde za licenco po standardih Evropske zveze za psihoterapijo, s katerimi bo Slovenija zasledovala trend reguliranja psihoterapije tudi na ravni Evrope. Tudi akademski študiji, ki bodo dosegali to raven, bodo enakopravno upoštevani.
Pri pripravi predlogov je EZPPS sodeloval z delovno skupino SKZP-ja. Možnosti izboljšanja podanega predloga zakona s strani Ministrstva za zdravje RS vidimo predvsem v:
- Skladnejši definiciji psihoterapevtske in klinično psihoterapevtske dejavnosti. Zdi se nam pomembno, da psihoterapevtska dejavnost zajema obravnavo tako duševnih težav kot (diagnosticiranih) motenj;
- Upoštevanju najsodobnejših ugotovitev psihoterapevtske znanosti, ki se odmika od medicinskega modela obravnave (empirično podprte obravnave) duševnih motenj, k “na izsledkih temelječih” obravnav in “na praksi temelječih” obravnav;
- Doslednem in jasnem formuliranju izobraževalnih standardov in ne v uzakonjanju točno določenih psihoterapevtskih pristopov. Iz psihoterapevtske znanosti že vemo, da so vsi pristopi enako učinkoviti in da se je potrebno usmeriti na druge dejavnike, ki bistveno več prispevajo k uspešnejši in učinkovitejši psihoterapiji (napr. povratno informiranje, spremljanje klientovih dejavnikov itd.). V primeru rigidnega navajanja psihoterapevtskih pristopov, bi omejili razvoj številnih novih, ki so za razvoj psihoterapije še kako pomembni;
- Definiranju jasne sistematizacije delovnega mesta psihoterapevta v vseh sektorjih in komunikacija s sektorji za integracijo poklica psihoterapevta (napr. šolstvo). Slednji zakon namreč regulira poklic psihoterapevta le v gospodarskem in zdravstvenem sektorju;
- Ustanovitvi zbornice, ki zagotavlja večjo varnost klientom in bi bila veliko boljša oblika reguliranja strokovnega združenja kot predlagana alternativa “nosilec javnih pooblastil”. V društvo, ki bi imelo javna pooblastila, bi se namreč psihoterapevti prostovoljno včlanili, kar bi omejilo možnosti kontrole psihoterapevtov. Slabost vidimo tudi v možnosti političnega vplivanja na strokovno skupnost, ki bi vsakih nekaj let podaljševala mandat nosilcu javnih pooblastil oz. ga lahko kadarkoli zamenjala. Zaradi zgodovine odnosov v strokovni skupnosti do sedaj, ki beleži veliko nerešenih konfliktov, bi lahko le zbornica spodbudila strokovno skupnost k aktivnemu sodelovanju in sobivanju.
Sprejetje Zakona za psihoterapevtsko in klinično psihoterapevtsko dejavnost žal, po našem mnenju, ne bo odpravljalo čakalnih vrst, bo pa vzpostavilo strokovne standarde za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti. Pozivamo Ministrstvo za zdravje, da pripravi sistemske ukrepe za reguliranje celotnega področja duševnega zdravja (ne samo psihoterapevtsko dejavnost, ampak tudi področje psihološke dejavnosti). Sprejetje zakona predstavlja pomemben mejnik tako za urejanje duševnega zdravja prebivalcev Republike Slovenije kot tudi višanje kvalitete življenja vseh.
Predsednica EZPPS:
doc. dr. Urška Battelino, predsednica EZPPS, psihoanalitična psihoterapevtka, supervizorka, učna psihoterapevtka
Člani Strokovnega sveta EZPPS:
pred. dr. Nuša Kovačević Tojnko, mag. psih., psihoanalitična psihoterapevtka, supervizorka pod supervizijo
Mateja Švetak, psihodinamska psihoterapevtka
mag. Irena Zagajšek, supervizantka psihoanalitične psihoterapije
mag. Ana Kocjančič, univ. dip. soc. del., psihodinamska psihoterapevtka, učna psihoterapevtka
Andrejka Kozlevčar, psihodinamska psihoterapevtka
Aneta Kovačič, univ. dipl. soc .del., specializantka psihodinamske psihoterapije pod supervizijo
Saga Lucija Škerlep, univ. dipl. inž. agr., BAK pst. znan., specializantka psihoanalitične psihoterapije
Ljubljana, 28. 8. 2024